Domov Posavje region: facts

Spodnjeposavska statistična regija

Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke. Pojem statistična regija se v slovenski strokovni javnosti uporablja šele od leta 1995, ko se je stopnjevala potreba po izkazovanju podatkov na tej ravni. Od prve uveljavitve pa do l. 2009 so se meje statističnih regij spremenile enkrat, in sicer marca 2000, ko je Vlada sprejela Uredbo o standardni klasifikaciji ozemlja Slovenije, s katero je uzakonila sistematiko členitve nacionalnega ozemlja na različnih ravneh. S tem se je približala duhu evropskega pravnega reda na tem področju. Urejanje vprašanj regionalnega razvoja v okviru EU je botrovalo tudi delnemu preoblikovanju dosedanjih 12 statističnih regij: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjsko-kraška, Goriška in Obalno-kraška.


V Spodnjeposavsko statistično regijo pa danes spadajo občine Brežice (šifra občine - 009), Kostanjevica na Krki (197), Krško (054) in Sevnica (110).


Posavske občine so v devetdesetih letih doživele le manjše spremembe v okviru upravno-teritorialne razdelitve Slovenije. S 1.1.1995 je stopilo v Sloveniji v veljavo 147 občin in od nekdanje občine Sevnica se je odcepilo 12 naselij ali slabih 7% površine občine oziroma 2% statistične regije. Sicer pa so občinske meje ostale nespremenjene tudi pri kasnejši razdelitvi na 192 občin konec leta 1998 oziroma na 193 občin leta 2002. V letu 2005 pa se je po referendumu za odcepitev od občine Krško odločila občina Kostanjevica na Krki. Postopek formiranje nove občine – Občina Kostanjevica na Krki - je bil z novo izvoljenim županom na zadnjih lokalnih volitvah tudi formalno zaključen.

 

Spodnjeposavska statistična regija

(vir: Regije v številkah, ZRSS 2010)


Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo druge najmanjše slovenske regije. Poznana je po čateški termalni rivieri in edini jedrski elektrarni v državi. Dejavnost oskrba z elektriko in predelovalne dejavnosti so v letu 2007 v regiji ustvarile nekoliko višji delež bruto dodane vrednosti kot storitvene dejavnosti. Ta regija je še posebej priljubljena pri domačih turistih; v letu 2008 so ti ustvarili okoli 62 % turističnih prenočitev v regiji. Hotelski in podobni objekti so bili v tej regiji tedaj v poletni in zimski sezoni bolj zasedeni kot v večini drugih regij. Predstavljali so le slabo tretjino od vseh prenočitvenih zmogljivosti v regiji. Tu je gospodarsko pomembno tudi kmetijstvo, saj ustvari okrog 5 % bruto dodane vrednosti, v podjetništvu pa so pomembni obrtni obrati. Rodnost se je v letu 2008 povečala na 10 živorojenih na 1.000 prebivalcev. Matere v tej regiji so bile v povprečju najmlajše v državi: mlajših od 25 let jih je bilo za petino, starejših od 34 let pa za dobro desetino. Stopnja umrljivosti se je v tem obdobju nekoliko zmanjšala, še vedno pa je bila med najvišjimi v državi. Med najvišjimi je bila tudi t. i. prezgodnja umrljivost (pri moških in pri ženskah). Najpogostejši vzrok za smrt so bile bolezni obtočil (48,6 %), manj pogost vzrok pa bolezni dihal in prebavil. Nadpovprečno pogosti so bili tukaj tudi primeri smrti zaradi poškodb.

 

Nekateri podatki:

  • Površina, km2, 31. 12. 2008: 885
  • Število prebivalcev 31. 12. 2008: 69.900 - Gostota prebivalstva, 31. 12. 2008: 79,0
  • Število živorojenih, 2008: 691
  • Število umrlih, 2008: 736
  • Naravni prirast, 2008: -45
  • Število učencev, 2008/2009-1): 5.636
  • Število dijakov, 2008/2009-1): 3.043
  • Število študentov, 2008/2009-2): 3.963
  • Število diplomantov, 2008-2): 573
  • Število delovno aktivnih prebivalcev, 2008: 25.156
  • Število podjetij, 2008: 4.519
  • Prihodek podjetij, mio. EUR, 2008: 2.049