Domov O Posavju Razvojna regija

Razvojna regija Posavje

Regija Posavje leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško. Po površini je druga najmanjša regija v Sloveniji, saj meri le 885 km2 in pokriva 4,4% površine Slovenije. Sosednji regiji sta Savinjska na severu in regija Jugovzhodna Slovenija na zahodu. Leta 2003 je po statističnih podatkih v regiji živelo 70.262 prebivalcev, kar predstavlja 3,5% prebivalstva Slovenije. Regija predstavlja okoli 4,5% slovenskega ozemlja in meri 885 kvadratnih kilometrov in je razmeroma redko poseljena, saj na kvadratnem kilometru povprečno živi 79 prebivalcev. Prebivalstvo je razporejeno v 409 naseljih. Regijo Posavje sestavljajo občine Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki.


Posavska regija je priljubljena turistična destinacija zaradi svojega kulturnega, naravnega in zgodovinskega bogastva. Bogata kulinarika, vrhunska vina ter mesta z bogato dediščino nudijo oblio možnosti za zabavo in sprostitev. Urejene so številne pešpoti, poti za jezdenje, igrišče za golf in termalna riviera.


Razvojna regija Posavje od leta 2007

Posavsko razvojno regijo sestavlja po novem šest občin: Brežice, Krško, Sevnica, novo nastala občina Kostanjevica na Krki ter dve novi občini, ki prehajata iz statistične regije savinjske v posavsko razvojno regijo. Razvojna regija Posavje leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško. Z dvema novima občinama, ki sta se priključili statistični regiji Posavje, se povečujejo površina in obseg celotne razvojne regije. Po površini spada kljub dvema novima občinama še vedno med najmanjše regije v Sloveniji, saj meri le 968,1 km2 in pokriva 4,77% površine Slovenije. Sosednji regiji sta Savinjska na severu, ki je dva in pol-krat večja, in regija Jugovzhodna Slovenija na zahodu, ki je od Posavja trikrat večja. Leta 2003 je po dostopnih statističnih podatkih v regiji živelo 70.262 prebivalcev, kar je bilo le 3,5% vsega prebivalstva Slovenije. Z novima dvema občinama pa se je to število povečalo na 76.338 prebivalcev in sedaj predstavlja 3,8% vsega prebivalstva Slovenije. Prebivalstvo je z obema novima občinama razporejeno v skupno 443 naseljih.


Zaradi majhnega teritorialnega obsega in skromnega števila prebivalstva ima regija šibko gravitacijsko zaledje, zato se v regiji ni uspelo razviti večje regionalno središče, ampak si danes to funkcijo delita občinski središči Krško in Brežice. V primerjavi s sosednjimi regijami ˝neobstoj˝ uradnega regionalnega središča pomeni za Posavje šibko točko, to pa dodatno povečuje še velikost urbanih središč, ki so v regiji precej majhna in se med mesta oz. urbana naselja lahko uvrščajo le tri občinska središča: Krško, Brežice in Sevnica ter iz nove občine mesto Radeče. Med naselja z mestnim značajem pa se uvrščajo še: Senovo, Leskovec pri Krškem in Brestanica ter Bistrica ob Sotli. Posavje večinoma tvori sedaj še bolj očitno podeželsko območje, ki zajema ves hribovit in gričevnat svet, kjer so naselja razprostrta na vrhu položnih slemen, kopastih vrhov in po pobočnih policah. Razen večjih zgostitvenih jeder na Krško-Brežiškem polju in v Radečah, podeželsko območje zajema tudi večji del novih dveh občin, še posebej v občini Bistrica ob Sotli, kjer so se oblikovale gručaste in obcestne vasi.


Posavsko regijo zaznamuje nadpovprečno visok delež kmečkega prebivalstva. To je še posebej očitno v občini Bistrica ob Sotli, kjer se večina prebivalcev te občine ukvarja s kmetijstvo in spremljevalnimi dejavnostmi. Razlogi za takšno stanje so predvsem v odsotnosti industrije ter slabi gospodarski ter spremljajoči infrastrukturi. V statistični regiji Posavje so leta 2000, ko je bil izveden popis kmetijskih gospodarstev, vsa zemljišča v uporabi (gozd, kmetijska zemljišča in nerodovitna zemljišča) predstavljala kar 55% površja. Od teh površin je bilo kar 30% kmetijskih zemljišč v uporabi (njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi ter travniki in pašniki). Nižinski in uravnani območji Krškega in Brežiškega polja z rodovitno rjavo prstjo nudita ugodne pogoje poljedelstvu, pobočja Krškega in Bizeljskega gričevja na prisojnih pobočjih poraščajo sadovnjaki in vinogradi, prav tako v občini Bistrica ob Sotli, kjer je skoraj 20% delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, na osojnih in višjih gričevnatih predelih, v hribovju Občine Radeče pa prevladuje gozd.


V gospodarski strukturi dejavnosti je glede na slovenske razmere tudi nadpovprečna zastopanost sekundarnih dejavnosti. Regija ima še vedno močno razvito industrijo. Najpomembnejši industrijski kraj je Krško s papirno, lesno, gradbeno, kovinsko predelovalno, energetsko in živilsko industrijo, sledi mu Sevnica s tekstilno, kovinsko, gradbeno, kemično in lesno industrijo, v Brežicah pa so se razvili manjši obrati strojno-kovinske, pohištvene in predelovalne industrije. V občini Radeče pa je močno zastopana papirna industrija, kjer je v preteklosti vse temeljilo na delovanju podjetja Radeče Papir. Zadnja leta predvsem tekstilno in tudi kovinsko ter papirno industrijo pestijo velike težave. Mnogo obratov je propadlo ali pa so v stečajnem postopku, kar je že tako visoko brezposelnost v občini še povečalo.


V sekundarnem sektorju ima v Posavju velik pomen energetika. Regija v slovenskem prostoru predstavlja pomemben energetski bazen, saj letno proizvede kar ca. 37,9% celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Pri tem ima največjo vlogo Nuklearna elektrarna Krško, z močjo 727 MW (Podatki NEK), ki proizvede približno četrtino potreb električne energije v Sloveniji. Energetska obrata v regiji predstavljata še Termoelektrarna Brestanica in hidroelektrarni na Vrhovem in Boštanju. V prihodnosti bo imela energetika v regiji še pomembnejšo vlogo, saj se bo na spodnjem toku reke Save zgradil še dodaten niz štirih pretočnih hidroelektrarn. Gradnja druge poteka že od leta 2005 na Blanci, ostale pa bodo zgrajene še pri Krškem, Brežicah in Mokricah. Projekt izgradnje vseh petih hidroelektrarn na spodnji Savi naj bi bil predvidoma zaključen v dobrih petnajstih letih.


V regiji pa je relativno dobro razvit tudi turizem, ki predvsem v občini Brežice predstavlja zelo pomembno dejavnost. Nosilec razvoja in paradni konj te dejavnosti so Terme čatež, ki ustvarijo večino nočitev v regiji in so tudi podjetje z zelo visokim številom nočitev na leto na ravni države. Turizem je ravno tako kot energetika dejavnost, ki bo v prihodnosti nosilec razvoja v širši razvojni regiji. socialnih in športno rekreativnih potreb vseh prebivalcev na podeželju kot tudi naključnim obiskovalcem ter turistom.


Državno in regionalno omrežje cest in železniške infrastrukture je relativno dobro razvito in bi lahko omogočalo kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven predvsem v smeri proti Ljubljani in Zagrebu, če bi bila prometna infrastruktura modernizirana. Še vedno pa so premalo izkoriščene možnosti, ki ga daje železniško omrežje. Preko regije poteka X. panevropski prometni in infrastrukturni koridor, ki ga država po SPRS podaja v ospredje kot razvojni potencial. S tem se regiji dodajajo nove možnosti za lažje sodelovanje s sosednjimi regijami in predvsem za sodelovanje preko državne meje proti Zagrebu.

(vir: spletna stran RRA Posavje)