Domov Založba Knjige v pripravi Neviodunum: Izgubljeno mesto - The lost city

Neviodunum: Izgubljeno mesto - The lost city

Ljudmila Šribar

Naslovnica_neviodunumO Neviodunumu kljub večstoletnim izkopavanjem dediščine nimamo domače zgoščene, poljudno predstavljene monografije, ki bi pritegnila védenje o njem za širši krog prebivalstva. Zavod Neviodunum iz Krškega zdaj pripravlja tako delo, tudi z upanjem, da bi na Drnovem samem, v občini Krško ali celo širše stekel celovit projekt predstavitve »rimske omike«, ki je bil zasnovan že v 60. letih 20. stoletja, a je bil žal odrinjen (Peter Petru, Nataša Stupar Šumi, Marija Ana Uršič)...

 

 

 

V množici kulturne dediščine občine Krško in njene revitalizacije je Neviodunum, kljub mednarodno pomembni dediščini in večkratnih poskusih strokovnjakov, na izvirnem prostoru ostal nedokončana zgodba, vsakokrat znova odrinjena in »prihranjena za kdaj drugič, ko bo na razpolago več sredstev«.

 

Ko so se zaključila arheološka raziskovanja v letih 1960-1968 (pripravljana že od 1957) in je bila postavljena delna prezentacija mesta (1968-1969, obnova 1979-1980), se je zanimanje za staro rimsko središče Dolenjske, Posavja in Bele krajine tako na arheološki kot v družbeni sferi omejilo na raziskave ob drugih delih (gradnja avtoceste 2003, kanalizacije 2008). S prezentacijo treh grobnic je bil dodan kamenček v mozaiku na terenu še po arheoloških raziskavah ob gradnji magistralke. Toda zgodba Neviodunuma najbrž ni napisana niti do polovice.

 

Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum je bil samostojno predstavljen v dveh znanstvenih monografiijah arheologov v dveh strokovnih vodnikih. Mesto kot pokrajinsko središče od 1. do 6. stoletja je bilo z različnih vidikov v znanstvenih in strokovnih serijskih publikacijah večkrat obravnavano. Evidentirano ali na kratko predstavljeno je v mnogih domačih in tujih monografijah za antično obdobje.

 

Delo Dvakrat pozabljeni Neviodunum bo v besedni in slikovni obliki poskusilo predstaviti tisto dediščino Neviodunuma, ki se je ohranila v današnji čas. Avtorica, ki je več let zbirala in strokovno obdelovala domoznansko gradivo v Valvasorjevi knjižnici Krško, je skozi časovni prerez naselitve, uprave, kulture in drugih kontekstov življenja v občini Krško do najnovejšega časa, poskusila izluščiti tiste sklope, ki jim je temelj postavila rimska država.

 

Tako se bo bralec srečal s poskusom obnove prostorskih značilnosti in naseljenosti pred prihodom rimskih vojakov, torej z ljudstvom, ki ga poznamo pod imenom Latobiki. Z osvajalci in odporom. S predstavitvijo rimskih cesarjev, ki so prostor obvladovali, ga izkoriščali in mu tudi dajali (npr. mestne, municipialne pravice, ki jih je podelil cesar Vespazijan že v prvem letu svoje vlade). Zvedeli bodo, zakaj je imela Župeča vas cerkev in graščina Šrajbarski turn oltar sv. Aleksandra. Kakšen bojni znak je imela vojaška legija X Gemina, ki je na tleh Neviodunuma od vseh vojnih enot za seboj pustila največ napisov. Kdo je v mestu vladal, se povzpel med plemstvo. Od kod in od kdaj je tradicija konjereje in konjeništva.

 

Na terenu smo odkrili nekatere še strokovno neraziskane rimske ostaline in našli druge, ki veljajo za izgubljene. Pred prihajajočimi spremembami bomo ohranili rimsko kolonizacijo Krškega polja vsaj na fotografskih posnetkih. Primerjali smo vojaške utrdbe rimske vojske in skušali najti nadaljevanje v srednjeveških burgih, kastelih, turmih in turnih, saj prostor ohranja svoje strateške vrednote. Iskali smo življenje. Kdo smo. Ne v nacionalni, ampak v prostorski kontinuiteti. In zakaj »nasledniki« niso premogli tiste samozavesti, ki so jo ob taki dediščini premogli drugi narodi in na njej zgradili centre moči.

 

Monografija temelji na raziskani arheološki dediščini, vendar vključuje tudi ljudsko izročilo širše okolice, kot so lokalna (ledinska) imena, rimsko vero v več bogov in njihovo čaščenje, npr. ohranjene zaplate zimzelena ob »svetih studencih« vestalk, ki je bil leta 1573 znak kmečkih upornikov. Zapisali smo nekatere šege, ki so pri ljudeh še cenjene, a se je njih prvotni sakralni pomen že davno izgubil.

 

Posebno poglavje pa smo namenili raziskavam v 60. letih 20. stoletja in obnovi prezentacije najdb v Drnovem v začetku 80. let, kot se je dokumentacija ohranila v Krškem. Besedila bodo dopolnjena s fotografijami in risbami kot enakovrednimi dokumentarnimi vrstami zapisa.

 

Knjiga velikega formata z barvnimi fotografijami bo obsegala preko 200 strani v barvnem tisku in bo imela trdo vezavo. Njen izid načrtujemo za mesec september, ko bomo tudi obeležili 10-letnico delovanja Zavoda za kulturo Neviodunum.

 
Pasica
Avtorji in uredniki